Aero-fotogrametrija

Tehnika daljinskega zaznavanja, pri kateri z uporabo aero kamere s sistemom za kompenzacijo nagibov in sprejemnikom GNSS med poletom slikovno zajema teren in pri tem pridobi georeferencirane metrične posnetke. Predstavlja osnovo za večino aplikacij GIS.

Almanah

Množica podatkov o tirnicah vseh satelitov, stanja satelitov ang. Health, stanju urinih tekov in atmosferskih parametrih. Te podatke uporabi sprejemnik GNSS za hitrejšo zaznavo signalov. Almanah oddaja vsak satelit za celotno floto. Almanah je podmnožica podatkov o efemeridah z nižjo natančnostjo. Da sprejemnik pridobi celoten nov almanah, mora 12.5 minut slediti signal satelita.

Bazni vektor

ang. Baseline Bazni vektor je trirazsežni vektor (dX, dY, dZ) med parom točk, na katerih se hkrati opravlja GNSS meritve. Pri tem je na eni točki nameščen referenčni sprejemnik na drugi pa premični sprejemnik. Bazni vektor je rezultat GNSS-izmere.

C/A koda

ang. Coarse Acquisition Code, C/A Code Psevdo-naključna koda ang. Pseudo-random Noise Code, PRN, ki je nanešena na nosilno valovanje L1. Vsak satelit oddaja svojo C/A kodo, zato lahko vsi oddajajo na istem frekvenčnem področju ang. Code division multiple access, CDMA. C/A koda je 1023-bitna koda, ki se ponovi vsako ms. C/A koda spada v družino Goldovih kod (po izumitelju Dr. Robertu Goldu), zato jo odlikujejo specifične avto-korelacijske lastnosti (izrazit vrh pri popolnem prekrivanju obeh signalov).

C/A koda je standardna merska koda, namenjena določitvi položaja za civilne uporabnike. Natančnost določitve položaja s to kodo je od nekaj metrov do 10 metrov. Uporablja jo večina GPS-sprejemnikov za osebno navigacijo, profesionalni sprejemniki pa kot pomoč pri prehodu na precizno kodo P(Y) in za rekonstrukcijo nosilnega signala.

DGNSS/DGPS

ang. Differential GNSS/GPS, DGNSS/DGPS Relativna metoda izmere na osnovi meritev C/A kode. Referenčna postaja na osnovi svojega znanega položaja in opazovanj satelitov določi popravke psevdo-razdalj, ki jih nato uporabi premični sprejemnik. Ker ta hkrati sprejema signale istih satelitov, uporabi popravke za določitev svojega natančnega položaja. Na ta način je mogoče določiti položaj tudi na <0.5 m.

Tako kot druge relativne metode izmere temelji na predpostavki, da so vplivi na opazovanja na referenčnem in premičnem sprejemniku enaka. Ta prostorska koreliranost vplivov pada z dolžino baznega vektorja.

Ker določitev položaja pri metodi izmere DGNSS temelji na psevdo-razdaljah in popravkih teh razdalj, se za ta opazovanja navadno uporabljajo enofrekvenčni instrumenti (L1).

Diferencialni popravki

ang. Differential Correction Razlika med izmerjeno psevdo-razdaljo in geometrično razdaljo, določeno iz znanih koordinat satelita ter referenčne postaje, je osnova diferencialnemu GNSS/GPS. Do razlik med izmerjeno (psevdo) razdaljo in geometrično razdaljo pride zaradi različnih vplivov, ki jim je signal (elektro-magnetno valovanje) podvržen na svoji poti od satelita do sprejemnika GNSS.

Navadno se poleg popravkov psevdo-razdalje določi tudi hitrost spreminjanja le-te ang. Pseudo-range Rate.

Določitev neznanega števila celih valov

ang. Ambiguity Resolution Določitev neznanega števila celih valov ali tudi inicializacija je kompleksen matematično-statistični algoritem. Če se lahko določi neznano število celih valov za vsak par satelit-sprejemnik, se fazna meritev lahko uporabi za natančno (milimetrsko) določitev razdalje med satelitom in sprejemnikom.

Določitev neznanega števila celih valov (ali tudi fazne nedoločenosti) se opravi s skupno obdelavo opazovanj referenčnega in premičnega sprejemnika. Premični sprejemnik s tvorjenjem faznih razlik in različnih kombinacij opazovanj določi neznano število valov (period) signala od satelita do sprejemnika v območju celih števil. To je osnova za določitev položaja z geodetsko natančnostjo. Takšen položaj  je znan tudi kot fazna fiksna rešitev ang. Ambiguity-fixed, Phase-fixed.

Za zanesljivo in hitro inicializacijo so bili razviti številni algoritmi, kot najuspešnejši pa se je izkazal LAMBDA (Least-squares AMBiguity Decorrelation Adjustment), ki jo je leta 1994 predstavil prof. P. J. G. Teunissen iz TU Delft.

DOP

ang. Dilution of Precision, DOP Matematična cenilka kakovosti določitve položaja in časa zaradi geometrijske razporeditve satelitov. Pri GNSS izmeri so v rabi GDOP (ang. Geometric DOP; 3D položaj in zamik ure), PDOP (ang. Position DOP; 3D položaj), HDOP (ang. Horizontal DOP; 2D položaj), VDOP (ang. Vertical DOP; samo višina), TDOP (ang. Time DOP; zamik ure), RDOP (ang. Relative DOP; normaliziran na 60 sekund in je odvisen od spremembe v geometriji satelitov).

Dvofrekvenčni sprejmnik

ang. Dual-frequency Receiver Sprejmenik, ki lahko hkrati sledi oba signala v L-pasu (L1 in L2). Vsi geodetski sprejemniki GNSS so dvofrekvenčni, saj je s tvorjenjem linearnih kombinacij opazovanj na L1 in L2 mogoče modelirati in odstraniti vplive atmosfere. Le-ta namreč različno vpliva na signale različnih frekvenc. Prav tako so dodatna opazovanja pomoč algoritmu za določitev neznanega števila celih valov.

Danes se pogosteje pojavlja termin »Trofrekvenčni sprejemniki« ang. Tripple-frequency, ki omogočajo hkratno sledenje signalov GPS L1, L2 in L5.

Efemeride

Množica podatkov o tirnicah in položajih satelitov ter urinih stanj satelitskih ur.

Epoha

ang. Epoch Časovni trenutek zajema podatkov opazovanj s sprejemnikom.

Fazne razlike

ang. Phase Differences Postopek tvorjenja faznih razlik opazovanja kode ali faze predstavlja skupno obdelavo opazovanj, ki jih hkrati zajemata dva sprejemnika GNSS. Z odštevanjem opazovanj istega sprejemnika do dveh različnih satelitov se tvorijo enojne fazne razlike ang. Single Differences. S tem se odstrani pogrešek satelitove ure ter zmanjšajo vplivi atmosfere in pogreškov orbit.

Z odštevanjem dveh enojnih faznih razlik (opazovanja dveh sprejemnikov do dveh satelitov) se tvorijo dvojne fazne razlike ang. Double Differences. S tem se odstrani pogrešek sprejemnikove ure. Dodatna prednost dvojnih faznih razlik je, da je fazna nedoločenost celo število. Dobljene dvojne fazne razlike (za vse neodvisne kombinacije »dva sprejemnika-dva satelita«) predstavljajo vhodne podatke za določitev baznega vektorja med dvema sprejemnikoma ter neznanega števila celih valov signala od satelita do sprejemnika.

Praktično vse geodetske metode izmere GNSS vključujejo eno od tehnik obdelave dvojnih faznih razlik.

Trojne fazne razlike ang. Triple Differences se tvorijo iz dvojnih faznih razlik v dveh različnih časovnih trenutkih. Namen trojnih faznih razlik je v odstranitvi fazne nedoločenosti. Uporabljajo se za ugotavljanje in odstranjevanje prekinitev signala ang. Cycle slips detection ter za pridobitev dobrih začetnih vrednosti neznank za dvojne fazne razlike.

FKP

nem. Flächen Korrektur Parameter, ang. Area Correction Parameters Ploskovni popravki opazovanj so eden izmed mrežnih konceptov za zagotavljanje omrežnih popravkov opazovanj, in sicer s podajanjem infor­macij o prostorsko odvisnih vplivih na opazovanja.

Izračunana odstopanja na posameznih postajah definirajo ploskev na obravnavanem območju. S pomočjo interpolacije na tej korekcijski ploskvi, se lahko določijo odstopanja v poljubni točki v omrežju. Za vsako postajo, vsak satelit in vsako valovanje se tako tvori ena ravnina. Poporavki za položaj premičnega sprejemnika se tvorijo z enostavno interpolacijo na osnovi naklonskih parametrov korekcijske ravnine. Celotno omrežja ima enake korekcijske parametre oziroma ploskve, interpolacijo pa opravi premični sprejemnik, zato zadostuje že enosmerna komunikacija med centrom in premičnim sprejemnikom.

Glejte tudi VRS in MAC.

Frekvenca nosilnega valovanja

ang. Carrier Frequency Frekvenca nemoduliranega osnovnega valovanja, ki ga oddaja radijski oddajnik. Na primer, frekvenca L1 nosilnega GPS-valovanja je 1575.42 MHz.

FTP

File Transfer Protocol Protokol, ki omogoča uporabniku na enem računalniku prenašati datoteke na- ali iz drugega načunalnika preko TCP/IP povezave (npr. internet).

Galileo

Ime evropskega civilnega globalnega navigacijskega satelitskega sistema, ki ga vzpostavlja Evropska vesoljska agencija European Space Agency, ESA. Vesoljski segment bo tvorilo 30 satelitov, od tega 3 rezervni. Razporejeni bodo v 3 orbitalne ravnine s po 9 aktivnimi in 1 rezervnim satelitom. Orbitalne ravnine bodo glede na ekvatorialno ravnino nagnjene za 56°. Sateliti bodo na višini 23.200 km obkrožili Zemljo v 14 urah in 7 minutah. Vsak satelit bo oddajal 10 različnih navigacijskih signalov v frekvenčnem pasu 1.1 GHz do 1.6 GHz in tako lahko zagotavljal različne storitve - od javnih, do storitev namenjenih reševalnim službam in komercialnih storitev. 

GBAS

ang. Ground Based Augmentation System Kratica skupnega imena za zemeljske sisteme za zagotavljanje popravkov opazovanj, kot so na primer slovenski SIGNAL, hrvaški CROPos, avstrijski APOS, nemški SAPOS...

Geografski informacijski sistem, GIS

ang. Geographic Information System Na računalniku delujoč sistem, ki omogoča zajem, upravljanje in analizo prostorskih podatkov. To vključuje možnost uporabe kart, prikaz rezultatov iskanih podatkov in izvajanje prostorskih analiz.

Geoid

Ekvipotencialna ploskev, ki sovpada s srednjo gladino morja in se navidezno razteza tudi skozi kontinente. Ploskev je v vsaki točki pravokotna na silo gravitacije. Geoid predstavlja referenčno ploskev za določitev ortometrične oziroma nadmorske višine.

Ploskve geoida ni mogoče opredeliti z analitičnimi izrazi. To pomeni, da ploskve geoida ne moremo izraziti z matematičnimi enačbami, saj se ukrivljenost geoida spreminja s spremembo reliefa oziroma s spremembo gostote mas v zemeljski notranjosti.

Geoidna višina

ang. Geoid Undulation, Geoid Separation Višina geoida nad elipsoidom. Je pozitivna, če je geoid nad elipsoidom, oziroma negativna, če je geoid pod elipsoidom. Uporablja se za pretvorbo nadmorske višine v elipsoidno višino ali obratno.

Vrednosti geoidnih višin, podanih za pravokotno mrežo točk, ki pokrivajo določeno območje, imenujemo geoidni model.

GLONASS

rus. Globalnaja Navigacionnaja Sputnikovaja Sistema Ruskegi vojaški globalni navigacijski satelitski sistem, ki ga upravlja ruska zvezna vlada oziroma Ruske vesoljske sile. Sateliti GLONASS so razdeljeni v tri orbitalne ravnine s po 8 sateliti, Zemljo pa obkrožijo v 11 urah in 15 minutah. Tirnice so približno krožne, na višini 19.100 km, glede na ekvatorialno ravnino pa so nagnjene 65°. Sistem deluje podobno kot sistem GPS. Sistem GLONASS za razliko od sistema GPS uporablja frekvenčni multipleks ang. Frequency Division Multiple Access, FDMA, kar pomeni, da vsi sateliti oddajajo enake merske kode, vendar vsak na svoji frekvenci. Sistem uporablja 15 različnih frekvenc za 24 satelitov. Nekatere frekvence so podvojene, sateliti pa razporejeni tako, da dva satelita z isto frekvenco nikoli nista vidna sočasno.

GMT

ang. Greenwich Mean Time Je srednji sončev čas na meridianu Greenwich. Za nekaj sekund se razlikuje od GPS časa. Glejte tudi UT.

GNSS

ang. Global Navigation Satellite System Skupno ime za globalne navigacijske satelitske sisteme, kot so na primer ameriški GPS, ruski GLONASS, evropski Galileo in kitajski Beidou. Sem prištevamo tudi podporne satelitske sisteme SBAS.

GPRS

Paketni prenos podatkov v brezžičnih omrežjih GSM General Packet Radio Service. GPRS prenos podatkov se običajno obračunava po prenešeni količini, medtem ko se prenos podatkov v klasičnih preklopnih omrežjih Circuit Switched Data, CSD obračunava po času vzpostavljene povezave, ne glede na to ali se podatki prenašajo ali pa je povezava neaktivna. GPRS storitev se lahko uporablja kot osnova za storitve kot so WAP, SMS ali MMS, najzanimivejša pa je za mobilni dostop do internet storitev, kot so elektronska pošta ali spletni dostop. Paketni prenos podatkov se navadno uporablja tudi za dostop do storitev referenciranja DGNSS/RTK.

GPS

ang. Global Positioning System Ameriški globalni navigacijski satelitski sistem, ki deluje v okviru programa NAVSTAR, pod okriljem ameriškega Ministrstva za obrambo. Sistem nominalno sestavlja 24 satelitov (v času pisanja je aktivnih 31). Razporejeni so v 6 orbitalnih ravnin z naklonom 55° glede na ekvatorialno ravnino. Na višini 20.200 km dvakrat dnevno obkrožijo Zemljo (obhodni čas 11 ur 58 minut). GPS-sateliti oddajajo signale na nosilnih valovanjih (L1, L2), od generacije Block IIF tudi na tretjem L5. Frekvence nosilnega valovanja so vse večkratnik osnovne frekvence 10.23 MHz (L1: 1575.42 MHz, L2: 1227.60 MHz, L5: 1176.45 MHz). Posamezni nosilni signali so fazno modulirani z različnimi kodami (C/A, P, M). Ker vsi sateliti oddajajo signale na istih frekvencah, vsak uporablja svojo različico kode - kodni multipleks.

GPS čas

ang. GPS Time GPS čas je neprekinjena časovna skala z začetkom ob polnoči 6. januarja 1980. GPS čas se meri v tednih in sekundah znotraj tedna. Teden se začne v nedeljo ob polnoči. Dnevi v tednu so oštevilčeni od 0 do 6 (0 je nedelja, 1 ponedeljek itd.). V tem časovnem sistemu ni prestopnih sekund.

Zemlja se ne vrti enakomerno, kar je možno izmeriti z atomskimi urami in čas na Zemlji tako kaže rahlo odstopanje z nepravilnostmi. Ker GPS čas nima prestopnih sekund, se spremeni za 1 sekundo glede na UTC čas, kadar koli se le-temu doda prestopna sekunda. GPS in UTC čas sta bila poravnana 6. januarja 1980 ob polnoči. 1. julija 1980 je UTC čas za GPS časom zaostajal za 1 sekundo, januarja 2001 pa za 13 sekund. Navigacijsko sporočilo GNSS satelita vsebuje tudi število skočnih sekund med GPS in UTC časom.

GPS teden

ang. GPS Week GPS čas se je začel meriti 6. januarja 1980 ob polnoči, v noči s sobote na nedeljo. GPS teden je število celih tednov od tega začetka dalje.

GRS 80

ang. Global Reference System 1980 Kratica imena globalnega referenčnega sistema – letnica pomeni leto uveljavitve, ki ga je leta 1979 sprejela Mednarodna zveza za geodezijo in geofiziko ang. International Union of Geodesy and Geophysics, IUGG; definira štiri osnovne geofizikalne parametre Zemlje, in sicer veliko polos, geocentrično gravitacijsko konstanto, dinamični faktor oblike in kotno hitrost. Iz teh parametrov je izpeljana tudi druga polos globalnega elipsoida GRS 80.

GSM

ang. Global System for Mobile communications Globalni sistem digitalnih mobilnih komunikacij.

IGS

ang. International GNSS Service Mednarodna služba za globalne navigacijske satelitske sisteme, ki med drugim izračunava precizne tirnice satelitov za naknadno obdelavo.

Inicializacija

Glejte Določitev neznanega števila celih valov.

Ionosfera

ang. Ionosphere Del zemljine atmosfere med 50 in 1500 km nad površjem. Prosti elektroni v ionosferi vplivajo na hitrost, smer in polarizacijo elektromagnetnega valovanja. Vpliv ionosfere na razširjanje elektro-magnetnega valovanja je različen za različne frekvence.

Ionosferska refrakcija

ang. Ionospheric Refraction Sprememba hitrosti širjenja valovanja, ko potuje skozi ionosfero.

Ionosferski zamik

ang. Inonospheric Delay Prosti elektroni v ionosferi vplivajo na hitrost širjenja elektromagnetnega valovanja. Hitrost razširjanja nosilnega valovanja (fazna hitrost) je dejansko večja od hitrosti razširjanja elektromagnetnega valovanja v vakuumu, hitrost razširjanja kode (skupinska hitrost) pa manjša. Posledica tega je, da je fazna psevdo razdalja glede na pravo geometrijsko razdaljo prekratka, kodna pa predolga. Vpliv ionosfere je večji pri daljših baznih vektorjih.

Vpliv ionosfere pri izmeri GNSS se odstranjuje ali zmanjšuje z modeliranjem in s tvorjenjem faznih razlik ter linearnih kombinacij med različnimi opazovanji, na primer L3.

ITRF

ang. International Terrestrial Reference Frame Kratica imena za mednarodni terestrični referenčni sestav. Letnica predstavlja trenutek oziroma epoho, na katero se nanaša. Gre za eno izmed nizov realizacij (ITRF 2008, 2005, 2000, 97, 96, 94...). V tem sestavu se izračunavajo precizne tirnice satelitov za naknadno obdelavo opazovanj GNSS.

ITRS 89

ang. International Terrestrial Reference System 1989 Kratica imena mednarodnega terestričnega referenčnega sistema. Gre za mednarodni geocentrični geodetski datum, sprejet s strani IERS ang. International Earth Rotation Service. Glejte tudi ETRS 89.

Kanal

ang. Channel Kanal GNSS-sprejemnika je elektronski sestav instrumenta, ki je potreben za sprejem signala iz enega satelita. Merilna jedra sprejemnikov imajo vgrajeno večje število kanalov, ki omogočajo hkratno sprejemanje vseh razpoložljivih signalov iz različnih sistemov GNSS. Na primer za sledenje 8 satelitov GPS (L1 + L2) in 6 satelitov GLONASS (L1 + L2) je potrebnih 2 × 8 + 2 × 6 = 28 kanalov.

Kartezične koordinate

ang. Cartesian Coordinates. Koordinate podane v koordinatnem sistemu, ki je definiran z izhodiščem v središču Zemlje z X- in Y-osjo v ekvatorialni ravnini. X-os prebada ničelni poldnevnik (Greenwich), Z-os pa sovpada z vrtilno osjo Zemlje.

Kontrolni segment GNSS

ang. Control Segment Mreža na Zemlji razporejenih kontrolnih postaj, ki sprejemajo satelitski signal in zagotavljajo natančnost položaja satelitov ter njihovih ur.

Glavna naloga kontrolnega segmenta je ugotavljanje stanja sistema GNSS in posameznih satelitov na osnovi sprejetih signalov, določanje parametrov tirnic satelitov, ugotavljanje teka satelitovih ur ter periodično obnavljanje navigacijskega sporočila. Glavna kontrolna postaja ang. Master Control Station lahko komunicira s sateliti, jih upravlja in jim posreduje parametre o tirnicah.

Koordinate

ang. Coordinates Unikatni zapis prostorskega položaja z uporabo numeričnih ali alfanumeričnih znakov.

Korelator

ang. Correlator Radiofrekvenčni del oziroma mikroprocesor znotraj merskega kanala, ki se uporablja za zamik ali primerjavo sprejetega signala z interno generiranim signalom. Primerjava se izvaja na PRN-kodah, lahko pa tudi na mešanih signalih v primeru L2-meritev zaradi omejevanja dostopa do informacij, ki jih vsebuje P-koda Anti-Spoofing, AS. Korelator je lahko oblikovan tako, da je optimiziran za natančnost, odpornost na večpotje, sprejem signala pod ovirami itd.

Križna korelacija

ang. Cross Correlation Korelacija je postopek primerjave dveh signalov. Če primerjamo dva različna signala, govorimo o križni korelaciji. Če pa primerjamo signal s samim seboj, govorimo o avtokorelaciji. Pri tem primerjamo pravzaprav en signal s časovno premaknjenim drugim signalom. Rezultat je avtokorelacijska ali križnokorelacijska funkcija, ki je funkcija zamika t.

Postopek križne korelacije se v GNSS uporablja na primer pri rekonstruiranju nosilnega signala L2, ki je navadno moduliran z neznano Y-kodo.

L1

L1 je nosilno elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo GPS-sateliti s frekvenco 1575,42 MHz. Modulirano je s civilno C/A, vojaško P kodo in navigacijskim sporočilom. Za razliko od GPS-satelitov oddaja vsak GLONASS satelit L1 valovanje s svojo frekvenco, ki je v frekvenčnem pasu 1602,5625 – 1615,5000 MHZ.

L2

L2 je nosilno elektromagnetno valovanje, ki ga oddajajo GPS-sateliti s frekvenco 1227,60 MHz. Modulirano je z vojaško P kodo in navigacijskim sporočilom. Za razliko od GPS-satelitov oddaja vsak GLONASS satelit L2 valovanje s svojo frekvenco, ki je v frekvenčnem pasu 1246,4375 – 1256,5000 MHZ.

MAC

Eden od mrežnih konceptov za zagotavljanje omrežnih popravkov opazovanj, in sicer s podajanjem infor­macij o prostorsko odvisnih vplivih na opazovanja.

MAC je novejši koncept, ki ga sta ga skupaj predlagali podjetji Leica Geosystems in Geo++. To je tudi edini mrežni koncept, ki je standardiziran pod okriljem RTCM, in sicer znan kot RTCM v3.1.

Pri tem konceptu center na osnovi sprejetega približnega položaja premičnega sprejemnika določi celico (skupino najbližjih okoliških referenčnih postaj) ter glavno postajo (najbližjo referenčno postajo z največjim številom satelitov). Center nato pošlje premičnemu sprejemniku celotna opazovanja glavne postaje, za vse ostale postaje v celici (pomožne postaje) pa reducirana opazovanja in popravke opazovanj.

Premični sprejemnik ima tako možnost rekonstruirati opazovanja vseh postaj v celici, zato lahko izračuna posamezen bazni vektor (kot pri navezavi na eno referenčno postajo), lahko opravi preprosto linearno interpolacijo mrežnih popravkov (kot na primer v primeru FKP) ali pa opravi bolj kompleksen izračun, na primer tudi iz večih referenčnih postaj hkrati, ter uporabi kompleksnejše možnosti za interpolacijo mrežnih poporavkov. Na ta način lahko premični sprejemnik uporabi vse razpoložljive podatke opazovanj ter sproti spreminja in optimizira določitev položaja za zagotovitev najboljše rešitve RTK.

Glejte tudi VRS in FKP.

Master-Auxiliary Concept

Glejte MAC.

MAX

Tip popravkov ang. Master-Auxiliary Corrections, ki temelji na mrežnem konceptu MAC.

Minimalni višinski kot satelita

ang. Cutoff Angle Minimalni višinski kot satelita (nad horizontom), pri katerem se izognemo izgubi vidnosti satelita, napakam zaradi večpotja (multipath) ali prevelikim vplivom troposfere in ionosfere. Nastavimo ga lahko na sprejemniku ali pa pri naknadni obdelavi opazovanj. Za navigacijske potrebe lahko znaša samo 5°, pri tipičnih geodetski nalogah pa se uporablja minimalni višinski kot 10° pri izmeri RTK, oziroma 15° pri naknadni obdelavi statičnih opazovanj GNSS.

Natančnost

ang. Precision Stopnja ponovljivosti rezultatov meritev ob nespremenjenih pogojih. Predstavlja raztros rezultatov okoli srednje vrednosti.

NAVSTAR

ang. NAVigation System with Time And Ranging Kratica imena ameriškega programa oziroma sistema GPS-satelitov. Glejte tudi GPS.

NEU

ang. Northing, Easting, Upping Kratica za niz koordinat v lokalnem geodetskem koordinatnem sistemu.

Neznano število celih valov

ang. Ambiguity Neznano število celih valov (period) nosilnega valovanja med satelitom in sprejemnikom. Imenujemo jo tudi fazna nedoločenost, saj sprejemnik lahko opravi meritev faze sprejetega nosilnega valovanja samo v območju ene valovne dolžine. Neznano število celih valov se »prešteje« s postopkom inicializacije, kjer se hkati obdelujejo opazovanja referenčnega in premičnega sprejemnika in tvorijo različne kombinacije med njimi (fazne razlike).

Glejte tudi Določitev neznanega števila celih valov.

NMEA

Kratica za standardizirana elektronska sporočila, na primer za sporočilo o položaju GNSS-sprejemnika. Ime je dobila po ustanovi, ki jih je uvedla, to je National Marine Electronics Associations. NMEA standard definira obliko in vsebino sporočila ter protokole, s katerimi naprave komunicirajo med seboj. NMEA 0183 je standardni podatkovni protokol za komunikacijo navigacijskih naprav.

Nosilno valovanje

ang. Carrier Elektromagnetno valovanje, ki ima vsaj eno od značilnosti, kot so frekvenca, amplituda ali faza. Informacija se na nosilno valovanje nanese s pomočjo modulacije, ki je lahko frekvenčna, amplitudna ali fazna. Na primer pri sistemu GPS je C/A koda nanešena s pomočjo modulacije BPSK (Binary Phase-Shift Keying), pri čemer se ob vsaki spremembi kode, faza nosilnega signala spremeni za 180°.

NTRIP

ang. Networked Transport of RTCM via Internet Protocol Protokol za razpošiljanje opazovanj in popravkov opazovanj ter drugih podatkov uporabnikom GNSS-tehnologij preko interneta. Temelji na protokolu HTTP ang. HyperText Transfer Protocol, razvil pa ga je nemški Zvezni urad za kartografijo in geodezijo. NTRIP sestavljajo tri komponente - NTRIP Caster, NTRIP Client in NTRIP Server. NTRIP Caster deluje kot pravi HTTP strežnik (razdeljevalec, ang. Splitter, NTRIP Server in Client pa delujeta kot HTTP odjemalca.

Prednost protokola NTRIP je, da so praktično neomejenemu številu RTK-uporabnikov na voljo številne storitve (podatkovni toki) na enem samem IP Portu. Posamezne storitve na NTRIP Casterju so na voljo preko priklopnih točk ang. Mount Point.

OTF, On-The-Fly

Metoda določitve neznanega števila celih valov nosilnega valovanja, pri kateri ni potrebno sprejemniku mirovati na točki. Zaradi tega je primerna pri kinematičnih metodah izmere. Za OTF metodo je potreben dvofrekvenčni sprejemnik.

Pasovna širina

ang. Bandwidth Razlika med zgornjo in spodnjo frekvenco neprekinjenega pasu frekvenc - frekvenčnega pasu. Podana je v hertzih (Hz). Ključna lastnost pasovne širine je, da pas določene širine lahko nosi enako količino informacij, ne glede na to, kje v frekvenčnem spektru se nahaja.

Na področju digitalne tehnike se termin pasovna širina pogosto nanaša na hitrost podatkov ang. Data Rate, ki jih lahko uspešno prenesemo preko kanala (prenosnega medija), merjeno v bitih na sekundo. Po Hartleyevem zakonu je teoretična meja za zmogljivost ang. Channel Capacity hitrosti prenosa signalov sorazmerna s pasovno širino izraženo v Hz. Na primer pasovna širina C/A kode na nosilnem signalu L1 znaša +/- 1.023 MHz, pasovna širina P kode pa 10.23 MHz.

PDOP

ang. Position Dilution Of Precision Kratica za vrednost, ki se nanaša na kakovost določitve položaja. Izraža razmerje med napako položaja sprejemnika in napako položajev satelitov. Geometrijsko je to vrednost, ki je obratno sorazmerna volumnu štiristrane piramide, ki jo tvorijo sprejemnik in štirje sateliti, ki so v času meritev nad obzorjem razporejeni najugodneje. Nižja, kot je vrednost PDOP, ugodneje so sateliti prostorsko razporejeni in posledično je višja tudi natančnost določitve položaja.

PE

ang. Probable Error Kratica za verjetni odklon. Včasih uporabljen statistični način podajanja natančnosti. Gre za polovično dolžino intervala s 50-odstotnim zaupanjem. Velja: PE = 0.674 × s. Bolj običajen način podajanja natančnosti je interval zaupanja. Odgo­varjajoča dvo­razsežna cenilka je verjetni krožni položajni odklon.

Položaj

ang. Position Geografski položaj oziroma lokacija na Zemlji, navadno prikazana s koordinatami.

Position Fix

ang. Position Fix Koordinate, ki jih izračuna GNSS-sprejemnik.

Priklopna točka

ang. Mount Point Enolična oznaka podatkovnega toka oziroma storitve, ki je na voljo na NTRIP Casterju. Seznam vseh storitev omrežja je na voljo v izvorni tabeli ang. Source Table, ki jo uporabnik lahko prebere iz omrežja. Glejte tudi NTRIP.

Razpoložljivost

ang. Availability Delež časa, ko je uporaba navigacijskega sistema na določenem območju na voljo. Razpoložljivost signala je delež časa, ko je razpoložljiv navigacijski signal, oddan iz zunanjega vira. Razpoložljivost je odvisna od fizičnih značilnosti zunanjega okolja (ovire) in tehničnih zmožnost opreme na oddajniku.

Referenčna postaja GNSS

ang. Reference Station, Base Station Referenčna ali bazna GNSS-postaja je GNSS-sprejemnik, ki je postavljen na lokaciji z znanimi koordinatami. Opazovanja na referenčni postaji se skupaj z njenimi znanimi koordinatami uporabijo za določitev popravkov, ki jih premični sprejemnik uporablja za določitev svojega natančnega položaja. To je osnova za relativne metode izmere GNSS. Popravki se lahko prenašajo v realnem času, referenčna postaja pa navadno tudi shranjuje surova opazovanja za potrebe naknadne obdelave opazovanj GNSS.

Relativna določitev položaja

ang. Relative Positioning Postopek določanja relativne razlike v položaju med dvema točkama, to je določanje baznega vektorja. To lahko izvajamo z večjo natančnostjo kot določitev absolutnega položaja posamezne točke. Sprejemniki so postavljeni na izbranih točkah in ob istem času sprejemajo signale iz istih satelitov. S to metodo se odpravijo vsi pogreški, ki so skupni obema sprejemnikoma (pogreške ure satelita, ionosferske pogreške, pogreški ure sprejemnika itd.). Koordinate nove točke se preprosto določijo tako, da se koordinatam znane geodetske točke (referenčne točke) prištejejo komponente baznega vektorja (dX, dY, dZ).

RINEX

ang. Receiver INdependent EXchange Kratica od sprejemnika neodvisnega formata zapisa GNSS-opazovanj. Podpira vse osnovne tipe GNSS-opazovanj. V tem standardiziranem zapisu so navadno na voljo surova opazovanja referenčnih postaj v vseh omrežjih GNSS. Gre za besedilni zapis, ki je zaradi prostorske potratnosti pogosto kompresiran z namensko razvitim algoritmom Hatanaka (takšnega imenujemo tudi Compressed RINEX), ki izkorišča lastnosti zapisa opazovanj GNSS. Uporabniki lahko obdelujejo opazovanja v zapisu RINEX s poljubno programsko opremo za naknadno obdelavo ne glede na proizvajalca.

RMS/MSE

ang. Root Mean Square; tudi Mean Square Error Srednji kvadratni odklon. Običajen statistični način podajanja natančnosti. Predstavlja polovično dolžino 68.3% intervala zaupanja. Opazo­vanja, ki od srednje vrednosti odstopajo za več od trikratnika te vrednosti, se običajno obravnavajo kot grobo pogrešena.

RTCM

Skupno ime skupine standardov za pomorsko navigacijo in satelitske tehnologije. Ime je dobila po ustanovi, ki jih je uvedla, to je Radio Technical Commission for Maritime service. Med drugimi vključuje tudi standarde za prenos popravkov DGNSS in RTK, za katere je zadolžen posebni odbor 104 - Special Committee (SC) 104.

RTK

ang. Real Time Kinematic Kinematična metoda GNSS-izmere v realnem času. Metoda izmere RTK GNSS spada med relativne metode. Deluje na osnovi telemetričnega prenosa podatkov (radio, GSM, GPRS...) opazovanj ali popravkov od referenčnega do premičnega sprejemnika. Rezultat takšne izmere je natančen podatek o položaju in o kakovosti določitve položaja v času izmere (v realnem času).

RTK Proxy

RTK Proxy je komponenta sistema za upravljanje omrežij Leica GNSS Spider. Opravlja funkcijo posrednika realno-časovnih podatkov uporabnikom na terenu. Ti podatki (včasih imenovani tudi RTK podatki, RTK sporočila, popravki) ustvarjenih neposredno iz tokov podatkov posameznih referenčnih postaj GNSS ang. Single Site, ter mrežnih popravkov, ki jih izračunava jedro omrežja GNSS.

RTK Proxy Server omogoča uporabo poljubnih komunikacijskih kanalov, od interneta, serijskih modemov, do dostopovnih strežnikov ang. Access Routers. Gosti tudi enega ali več NTRIP Casterjev, deluje pa lahko tudi kot NTRIP Server.

SBAS

ang. Satellite Based Augmentation System Kratica skupnega imena za satelitske sisteme za zagotavljanje podpore sistemom GNSS, kot so na primer evropski EGNOS, ameriški WAAS, japonski MSAS in podobno. Podporni sistemi za GNSS izboljšujejo navigacijske lastnosti sistemov GNSS, kot so natančnost, zanesljivost in razpoložljivost s pomočjo vključevanja zunanjih informacij (urini teki, efemeride, vpliv ionosfere, delovanje satelitov...), ki jih zbirajo mreže zemeljskih postaj, razširjajo pa geostacionarni (Geostationary Earth Orbit, GEO) sateliti, ki navadno pokrivajo določene regije.

SIM-kartica

ang. Subscriber Identity Module SIM-kartica se uporablja pri mobilnih telefonih in drugih komunikacijskih napravah. Na njej je shranjen profil uporabnika in podatki uporabnika (telefonski imenik, SMS sporočila...). SIM kartica preprečuje možnost zlorabe in zagotavlja zaupnost pri komunikaciji.

SINEX

ang. Solution Independent Exchange Format Standarden zapis rezultatov obdelav. Pri tem gre lahko za rezultate preproste naknadne obdelave posameznih baznih vektorjev (ki se običajno izvajajo v komercialnih programih za obdelavo opazovanj GNSS), za kompleksne naknadne obdelave z več hkrati opazovanimi baznimi vektorji in več serijami opazovanj (kot se izvajajo v znanstvenih paketih GNSS) ali za rezultate izravnave geodetskih mrež.

Na ta način je preprosto mogoče kombinirati rezultate obdelav iz različnih obdobij, opravljenih z različnimi programskimi opremami, ter izmenjevati rezultate med uporabniki.

Sistemska programska oprema

ang. Firmware Programska oprema, ki predstavlja srce in možgane sprejemnika GNSS (ali drugih naprav). Vključuje tako uporabniški del (včasih imenovan »terenska programska oprema« z uporabniškim vmesnikom, funkcijami in uporabniškimi programi) kot tudi algoritme za obdelavo signalov, opazovanj in pridobivanje koordinat.

Sledenje signala

ang. Signal Tracking Sprejemanje signala po pridobitvi podatkov o signalu.

SmartCheck+

Edinstven algoritem za zanesljivo, hitro in natančno izmero RTK, ki so ga razvili strokovnjaki iz podjetja Leica Geosystems. SmartCheck+ je patentiran algoritem, ki vsako inicializacijo opravi dvakrat neodvisno, nato pa postopek ponavlja ves čas izvajanja meritve - vsakih nekaj sekund po dvakrat, neprestano in popolnoma samodejno. S takšno kontrolo integritete sprejemniki GNSS Leica Geosystems zagotavljajo najvišjo zanesljivost RTK >99.99% pri dolžinah baznega vektorja tudi >50 km.

SmartRTK

SmartRTK algoritme so razvili strokovnjaki podjetja Leica Geosystems z namenom zagotavljati najboljše rezultate pri merjenju v omrežjih GNSS, ne glede na uporabljen mrežni koncept (MAC, VRS, FKP). S pomočjo naprednega kombiniranja vseh razpoložljivih opazovanj ter z inovativnim atmosferskim dekorelatorjem, ki z optimalno kombinacijo opazovanj na vseh razpoložljivih frekvencah in stohastičnim modeliranjem uspešno zmanjšuje preostale pogreške atmosfere, Leicini sprejemniki zagotavljajo najvišjo natančnost in homogenost rezultatov pri merjenju v omrežjih GNSS. Zato se boste na pridobljene rezultate vedno lahko v popolnosti zanesli.

SmartTrack+

Tehnologija sledenja signalov GNSS, ki je vgrajena v sprejemnike proizvajalca Leica Geosystems, ki omogoča natančne in zanesljive meritve ter izjemno razpoložljivost. Tehnologija SmartTrack+ je vgrajena v vse komponente sistema - anteno GNSS in merilno jedro sprejemnika ter zagotavlja pridobitev signalov v nekaj sekundah, izjemno razmerje signal/šum, odlično sledenje tudi satelitov z nizkim višinskim kotom, prvovrstno odpornost na večpotje in interference, odlično sledenje v dinamičnih aplikacijah (mobilno kartiranje, vodenje gradbenih strojev...) ter popolno zanesljivost.

Sprememba faze med prekinitvijo

ang. Cycle Slip Izguba podatka o številu celih valov nosilnega valovanja ob prekinitvi sprejemanja signala.

Stalno delujoča referenčna postaja

ang. Permanent Station, Permanent Reference Station, Continuously Operating Reference Station, CORS Na stalno delujočih referenčnih postajah se navadno uporabljajo namenski GNSS-sprejemniki, ki se jih upravlja daljinsko in so posebej prirejeni za samodejno in samostojno delovanje, odlikuje pa jih tudi majhna poraba energije. Pri stalno delujoči referenčni postaji je zelo pomembno, da deluje neprekinjeno 24/365, zato mora biti poskrbljeno za brezprekinitveno napajanje. Navadno so nameščene na primerno zavarovanem mestu in v okolju brez motečih dejavnikov (fizične ovire, bližina oddajnikov...) Glejte tudi Referenčna postaja GNSS.

Standardna deviacija

Merilo razpršenosti meritev okrog srednje vrednosti. Pri nadštevilnih meritvah je standardna deviacija kvadratni koren vsote kvadratov popravkov opazovanj (razlike od srednje vrednosti), deljene s številom meritev.

Točnost

ang. Accuracy Stopnja ujemanja rezultatov meritev s pravo vrednostjo.

Urino stanje

ang. Clock Offset Razlika med notranjim časom sprejemnika oziroma satelita in referenčnim časom sistema GNSS

UT

ang. Universal Time Srednji sončev čas na meridianu Greenwich. Različice UT časa so:

- UT0, čas trenutnega meridiana Greenwich, določen z astronomskimi opazovanji; nanaša se na položaj trenutnega pola; razlika med zvezdnim in sončevim časom je 3 minute in 56,555 sekund,

- UT1 – UT0, popravljen za vpliv gibanja polov,

- UT2 – UT1, popravljen za periodične spremembe in nepravilnosti vrtenja Zemlje,

- UTC Universal Time Coordinated – atomski čas, ki se vzdržuje na atomskih urah; približek UT2.

UTC

ang. Universal Time Coordinated Univerzalni svetovni časovni standard, ki se nanaša na čas na meridianu Greenwich. Poznan tudi kot GMT ali Zulu (Z-čas, ki se v mornarici in letalstvu izgovarja kot »zulu«). Je mednarodni atomski čas, ki se vzdržuje na atomskih urah čim bližje UT-času, popravljenemu za periodične spremembe in nepravilnosti vrtenja Zemlje. Zanj skrbi ameriška organizacija USNO (U.S. Naval Observatory).

UTM

Universal Transverse Mercator Prečna cilindrična kartografska projekcija, ki jo sestavlja 60 meridianskih con s širino 6°. Referenčna ploskev je elipsoid WGS84.

Večpotje

ang. Multipath Pojav sprejemanja signala iz več strani zaradi odboja signala od odbojnih površin (teren, jezero, zgradbe, strehe...). Vpliv večpotja na določitev položaja je zelo nepredvidljiv in se ga ne da modelirati. Omeji se ga lahko z obliko antene, vgradnjo podnožne plošče in dušilnih obročev ang. Choke Ring, z uporabo posebnih filtrov s strmimi robovi ang. Brick-Wall Filter ter s tehnikami obdelave signalov ang. Multipath Mitigation.

VRS

ang. Virtual Reference Station Kratica za virtualno referenčno postajo. Gre za enega izmed mrežnih konceptov za zagotavljanje omrežnih popravkov opazovanj, in sicer glede na poljubno izbrano navidezno točko znotraj omrežja referenčnih GNSS-postaj, zato tudi ime »virtualna« oziroma »navidezna«.

Popravke za položaj premičnega sprejemnika se določi z interpolacijo odstopanj na posameznih referenčnih postajah.  V primeru VRS se interpolacija opravi v podatkovnem centru, in sicer za vsakega uporabnika posebej. Premični sprejemnik pošlje podatkovnemu centru svoj približen položaj, ta pa na osnovi opazovanj celotnega omrežja GNSS ter izračunanih vplivov na opazovanja izračuna interopolirane vrednosti opazovanj, kot bi jih izvedel fizični sprejemnik na mestu premičnega. Ta opazovanja se imenujejo VRS opazovanja, položaj, za katerega so opazovanja ustvarjena, pa VRS postaja. Uporabnik obravnava VRS opazovanja enako kot opazovanja fizične GNSS postaje, zato je način določitve položaja nespremenjen.

Glejte tudi FKP in MAX.

WAAS

ang. Wide Area Augmentation System Kratica imena ameriškega satelitskega sistema za zagotavljanje popravkov opazovanj. Skupaj sta ga razvila ameriško Ministrstvo za promet ter ameriška zvezna uprava za letalstvo Federal Aviation Administration, FAA. Glejte tudi SBAS.

WGS 84

ang. World Geodetic System 1984 Kratica imena globalnega geodetskega sistema. Gre za geocentrični geodetski datum, ki ga od januarja 1987 uporablja GPS. Ima svoj lasten referenčni elipsoid WGS 84.

Sistem GPS - vsi sateliti, nadzorni centri in vsi sprejemniki primarno delujejo v koordinatnem sistemu WGS-84. To je globalni koordinatni sistem z izhodiščem v težišču Zemlje in se vrti skupaj z njo. Položaj točke v tem sistemu je določen s kartezičnimi koordinatami (X, Y, Z) ali z geografskimi koordinatami (fi, lambda, h; geografska širina, dolžina in elipsoidna višina). Višina v tem sistemu je določena kot pravokotna oddaljenost točke nad elipsoidom WGS-84, ki aproksimira Zemljo kot telo.

xRTK

Nov način določitve položaja, ki so ga razvili strokovnjaki iz podjetja Leica Geosystems. Gre za fazno-fiksno rešitev ang. Phase-Fixed, ki zagotavlja natančnost približno 15 cm in s tem premošča razliko med RTK-rešitvijo (cm) in kodno rešitvijo DGNSS (približno 0.5 m). xRTK zagotavlja uporabniku od 10% do 30% več natančno določenih položajev v težjih merskih pogojih (ovire, večpotje). Pri tem je pomembno, da sprejemnik vedno popolnoma samodejno izbere najboljšo rešitev, ki je v danih pogojih na voljo. Fazna-fiksna rešitev xRTK je uporabniku na voljo že v nekaj sekundah.

Zaznavanje signala

ang. Signal Acquisition Postopek začetnega sprejemanja in prepoznavanja signala brez predhodnih podatkov o signalu.

Znana točka

ang. Control Point Točka z znanimi (danimi) koordinatami. Koordinate te točke se ne spreminjajo in se uporabljajo kot izhodišče pri različnih izmerah.