Delovanje referenčne postaje

Stalno delujoča referenčna postaja je kakovostno stabilizirana, ima zagotovljeno zanesljivo napajanje, odprt horizont, okolica pa je brez prisotnih motečih dejavnikov, kot so na primer velike odbojne površine ali radijski oddajniki.

Ker so koordinate referenčne točke (navadno gre za koordinate izhodiščne točke antene GNSS) natančno znane, lahko sprejemnik iz svojih opazovanj in znanih položajev satelitov določi popravke opazovanj. Le-te lahko v obliki lastnih (ang. Proprietary) ali standardiziranih zapisov (na primer RTCM) preko enega od komunikacijskih kanalov pošlje premičnim sprejemnikom na terenu. Premični sprejemnik nato s skupno obdelavo svojih opazovanj ter opazovanj ali popravkov opazovanj referenčnega sprejemnika določi svoj natančen položaj v realnem času.

Običajno pa referenčna postaja shranjuje tudi surova opazovanja, in sicer tako za potrebe naknadne obdelave kot tudi za kontrolne preračune in ugotavljanje stabilnosti lastnega položaja.

Referenčna postaja GNSS Geoservis

V podjetju Geoservis smo že leta 1999 postavili prvo stalno delujočo referenčno postajo. Referenčno postajo uporabljamo za potrebe servisiranja in preskušanja merske opreme, za lastno nabiranje izkušenj, testiranje in za potrebe predstavitev delovanja merske opreme. GNSS opremo na referenčni postaji ves čas vzdržujemo in nadgrajujemo, tako da je to ena najsodobnejših referenčnih postaj v Sloveniji.

Leta 2011 smo postavili pomemben mejnik, saj smo nadgradili telekomunikacijsko in strežniško infrastrukturo, vzpostavili mrežni in RTK strežnik (NTRIP). V istem letu smo storitve naše referenčne postaje ponudili tudi na trgu.

Referenčna postaja GNSS Geoservis omogoča storitev DGNSS (1 m do 0.5 m) na področju celotne Slovenije ter storitev RTK v okolici referenčne postaje (nekaj 10 km).

Referenčni sprejemnik in referenčni strežnik

GNSS sprejemniki, ki delujejo na referečnih postajah so običajno namenski, posebej pripravljeni za neprekinjeno 24/7 delovanje. Odlikuje jih energijska varčnost, možnost večkratnega redundančnega napajanja, velik pomnilnik, kar vse zagotavlja večdnevno avtonomijo tudi ob izpadih napajanja in/ali komunikacije. Vgrajene imajo številne možnosti povezovanja (radio, GSM/UMTS, internet), številne komunikacijske vmesnike za priklop meteoroloških senzorjev, zunanjih oscilatorjev, prožilnikov (na primer vhoda Event in PPS)...

Referenčne strežnike Leica GR10 in Leica GR25 pa dodatno odlikuje še popolna prilagodljivost tudi najrazličnejšim IT okoljem. Vgrajen imajo požarni zid, Web, FTP in SNMP strežnik. Hkrati lahko shranjujejo do 10 datotečnih produktov (surova opazovanja, Rinex) z različnimi intervali shranjevanja, vse do 50 Hz, ob nastavljenih intervalih samodejno pošiljajo datoteke na druge FTP strežnike (ang. FTP Push) ter po e-pošti obveščajo operaterja o delovanju. Na voljo imajo več 10 TCP/IP vrat, preko katerih lahko sproti pošiljajo opazovanja in popravke RTK, standardno imajo vgrajen mehanizem za redundančno komunikacijo preko dveh neodvisnih kanalov. Takšni referenčni strežniki lahko sami popolnoma avtonomno strežejo več 10 RTK in drugim uporabnikom.

Vgrajen spletni strežnik preko modernega uporabniškega vmesnika omogoča celovito upravljanje in nadzor nad GNSS strežnikom, vgrajena tehnologija aktivne podpore Leica ActiveAssist pa omogoča tudi daljinsko odpravljanje težav. Leica GR25 omogoča samodejno nadgradnjo sistemske programske opreme, brez vsakršnega posredovanja operaterja in tako sam zagotavlja optimalno delovanje.

Še višjo dodano vrednost pa predstavlja možnost delovanja kot referenčni sprejemnik in premični sprejemnik hkrati (ang. Site Monitor), kar pomeni, da GNSS strežnik Leica Geosystems lahko uporabljamo za kontrolo stabilnosti antene, ali pa kot premični sprejemnik v omrežju za namen ugotavljanja integritete omrežja. Tako instrument opravlja kar dve vlogi hkrati!

Antene GNSS za referenčne postaje

Tudi antene za stalno delujoče referenčne postaje so posebej prirejene naravi dela. Vgrajene imajo dušilne obroče (ang. Choke-ring), ki predstavljajo oviro za indirektne signale zaradi večpotja, odlikuje jih izredna stabilnost faznega centra (< 1 mm), zanesljivo sledenje signalov do 0° višinskega kota, zmogljivi predojačevalniki pa zagotavljajo optimalno ojačanje signala in minimalni šum. To zagotavlja posebej razvit antenski element ter namenski LNA ojačevalnik. Za zaščito pred nalaganjem umazanije (listje), snega in ledu ter pticami so antene za referenčne postaje zaščitene s posebnimi pokrovi (ang. Radome).

Anteni, kakršni sta Leica AR20 in Leica AR25 zagotavljata izredno odpornost na indirektne signale (večpotje) z inovativno 3D obliko dušilnih obročev, ki so različnih višin in različnih razmakov. Antenski element ter široko-pasovni ojačevalnika pa sta pripravljena tudi na vse bodoče frekvence in signale GNSS ter tako omogočata dolgotrajno aktualnost antene, saj se antena na referenčni postaji menja bistveno manjkrat kot sprejemnik.

Upravljanje z referenčno postajo

Za upravljanje z eno, samostojno referenčno postajo ne potrebujemo nič drugega kot spletni brskalnik, s katerim dostopamo do spletnega strežnika, vgrajenega v referenčnem sprejemniku GNSS. 

Preko spletnega vmesnika lahko celovito spremljamo delovanje sprejemnika, upravljamo s parametri sledenja signalov, nastavljamo RTK produkte, NTRIP strežnik, upravljamo z datotečnimi produkti (surova opazovanja, Rinex, Hatanaka), s komunikacijskimi in varnostnimi nastavitvami ter prenašamo podatke. 

Sodobni referenčni GNSS strežniki so torej zmožni popolnoma avtonomnega delovanja in skoraj ne potrebujejo zunanje infrastrukture. Zato lahko danes referenčni sprejemnik priključite na solarni panel, vstavite SIM in že vam je na voljo kjer koli in kadar koli.